Največji skupni delitelj

Drugi pripomočki

Kalkulator površine{$ ',' | translate $} Kalkulator obsega{$ ',' | translate $} Kalkulator prostornine{$ ',' | translate $} Tabela za množenje{$ ',' | translate $} Periodni sistem{$ ',' | translate $} Matrični kalkulator{$ ',' | translate $} Najmanjši skupni mnogokratnik{$ ',' | translate $} Trigonometrijski kalkulator{$ ',' | translate $}

Kalkulator največjega skupnega množitelja

Kalkulator največjega skupnega množitelja

Preden nadaljujemo z definicijo koncepta največjega skupnega delitelja (GCD), je treba razumeti, kaj je skupni delitelj na splošno.

Znano je, da ima lahko celo število več deliteljev. Zanima nas hkraten dostop do njih več celih števil. Za skupni delitelj več celih števil štejemo tisto število, ki lahko deluje kot delitelj za vsako število iz navedene serije.

Na primer, števili 8 in 12 imata naslednja skupna delitelja: 1 in 4. To lahko enostavno preverimo s pisanjem matematičnih izrazov: 8 = 4 ⋅ 2; 12 = 3 ⋅ 4.

Upoštevati je treba, da ima vsako število na začetku vsaj dva skupna delitelja: vsako število je deljivo samo s seboj brez ostanka in je deljivo tudi z 1.

Določanje največjega skupnega delitelja

Največji skupni delitelj (GCD) dveh naravnih števil je največje izmed naravnih števil, s katerim lahko delimo dve svoji števili. Če je vrednost največjega skupnega delitelja dveh naravnih števil enaka 1, potem ti števili pravimo soprosto.

Za dve števili a in b je največji skupni delitelj število, s katerim lahko a in b delimo brez ostanka. Ta izraz je zapisan takole: gcd (a, b) = c.

Drug način za pisanje GCD: (a, b) = c. Vendar se v večini primerov uporabi prva možnost.

Tako imata na primer števili 4 in 16 največji skupni delitelj enak 4. Zapišimo: gcd (4, 16) = 4.

Opišimo, kako smo prišli do tega rezultata:

  • Izpisali smo vse delitelje števila 4. Dobili smo: 4, 2, 1.
  • Nato smo pobarvali vse delitelje števila 16. Dobili smo: 16, 8, 4, 2, 1.
  • Izbrali smo delitelje, ki so skupni za 4 in 16. Dobili smo: 4, 2, 1.
  • Iz dobljenih skupnih deliteljev je bil izbran največji. To je 4.
  • Dobimo odgovor: za števili 4 in 16 je GCD 4.

Podobno lahko najdete GCD za tri ali več celih števil. V tem primeru bo to največje celo število, s katerim lahko delite vsa števila iz predlagane serije.

Tako bo na primer največji delitelj za cela števila 6, 12, 18, 42 število 6, to je gcd (6, 12, 18, 42) = 6. Odgovor je bil pridobljen z uporabo algoritma podobno kot je opisano zgoraj - za števila iz niza so bili zaporedno izpisani vsi delitelji, nato pa izbrani največji med njimi.

Lastnosti GCD

Največji skupni delitelj ima številne lastnosti, ki bodo pomembne za GCD pozitivnih celih števil z delitelji, večjimi od nič.

Lastnost 1

Če zamenjate mesta številk, se končna vrednost GCD ne bo spremenila. To izjavo lahko zapišete takole:

  • gcd(a, b) = gcd(b, a).

Lastnost 2

Če je a deljiv z b, potem je množica skupnih deliteljev a in b enaka množici deliteljev b. Napisano takole:

  • gcd(a, b) = b.

Dokazano lastnost največjega delitelja je mogoče uporabiti za iskanje gcd dveh števil, ko je eno od njiju deljivo z drugim. V tem primeru je GCD enak enemu od teh števil, s katerim je deljivo drugo število.

Na primer:

  • gcd(12, 4) = 4.

Podobno:

  • gcd(10, 1) = 1.

Lastnost 3

Če je a = bq + c, kjer so a, b, c in q cela števila, potem je množica skupnih deliteljev za a in b enaka množici skupnih deliteljev za b in c.

Enakost gcd (a, b) = gcd (b, c) postane veljavna.

Lastnost 4

Izraz gcd(ma, mb) = m ⋅ gcd(a, b) velja pod pogojem, da je m poljubno naravno število.

Lastnost 5

Recimo, da je p poljuben skupni delitelj a in b.

Potem:

  • gcd(a / p, b / p) = gcd(a, b) / p.

Če je p = gcd(a, b), dobimo:

  • gcd (a / gcd (a, b), b / gcd (a, b)) = 1,

Tako sta števili a / gcd (a, b) in b / gcd (a, b) soprosti.

Lastnost 6

Kateri koli dve števili imata vsaj en skupni delitelj – to je število 1.

Za delo z navadnimi ulomki sta potrebna poznavanje teoretičnih osnov koncepta GCD in praktične veščine njegove definicije. Poleg tega je GCD tesno povezan z drugo matematično enoto - najmanjšim skupnim deliteljem. Obe definiciji se običajno preučujeta kot del standardnega šolskega kurikuluma.

Kako najti največji skupni faktor

Kako najti največji skupni faktor

Iskanje največjega skupnega delitelja (gcd) je dokaj priljubljena naloga. To dejanje nam pomaga izvajati izračune, v katerih se pojavljajo navadni ulomki.

Metode za iskanje GCD

Obstaja več trikov za iskanje največjega skupnega delitelja. Upoštevali bomo najbolj priljubljene med njimi.

Iskanje GCD z razgradnjo števil na prafaktorje

Ta metoda je ena najpogosteje uporabljenih pri reševanju matematičnih problemov.

Algoritem za določanje GCD z razgradnjo na prafaktorje je sestavljen iz naslednjih korakov:

  • Števila predstavljamo kot prafaktorje. Na primer, število 20 lahko predstavimo kot produkt 2 ⋅ 2 ⋅ 5.
  • Izberite dejavnike, ki bodo prisotni v obeh razširitvah.
  • Poiščite zmnožek teh faktorjev.

Oglejmo si nekaj primerov uporabe tega algoritma v praksi:

Določite NOT števil 12 in 8.

Razstavite 12 in 8 na prafaktorje:

  • 12 = 2 ⋅ 2 ⋅ 3.
  • 8 = 2 ⋅ 2 ⋅ 2.

Ogledamo si, kateri dejavniki so prisotni v obeh razširitvah. Najdi: 2 in 2.

Faktorje pomnožimo in dobimo:

  • 2 ⋅ 2 = 4.

Odgovor: gcd (12, 8) = 4.

Določite NOT števil 75 in 150.

Zaporedje rešitev je podobno prejšnjemu primeru.

Predstavimo 75 in 150 kot prafaktorja:

  • 75 = 3 ⋅ 5 ⋅ 5.
  • 150 = 2 ⋅ 3 ⋅ 5 ⋅ 5.

Določite faktorje, ki se ponavljajo v obeh razširitvah: 3, 5 in 5.

Dobljena števila pomnožimo: 3 ⋅ 5 ⋅ 5 = 75.

Odgovor: gcd (75, 150) = 75.

Določite GCD števil 9 in 5.

Ta primer uporablja praštevila, katerih množitelj je lahko samo 1.

Pri faktoriziranju 9 in 5 na prafaktorje bomo videli, da nimata enakih faktorjev:

  • 5 = 5.
  • 9 = 3 ⋅ 3.

Ne smemo pozabiti, da je ta primer poseben. Takšna števila so praštevila in njihov skupni delitelj je ena.

Evklidov algoritem

Ta algoritem je dobil ime po starogrškem matematiku Evklidu, ki ga je prvi opisal v svojih spisih (7. in 10. knjiga »Začetkov«). Znano je, da Evklid ni bil avtor tega algoritma. Kljub temu velja za enega najstarejših algoritmov, ki se danes uporabljajo.

Evklidov algoritem olajša izračun največjega skupnega delitelja dveh pozitivnih števil.

Za iskanje GCD (a, b) je ta algoritem videti takole:

  • Če je a = 0, potem je gcd(a, b) = b, ker je gcd(0, b) = b in se algoritem ustavi.
  • Če je b = 0, potem je gcd(a, b) = a, ker je gcd(a, 0) = a in se algoritem ustavi.
  • Deli a z b z ostankom (a = b ⋅ q + r)
  • Poiščite gcd(b, r) z uporabo Evklidovega algoritma, ker je gcd(a, b) = gcd(b, r).

Če želite preveriti učinkovitost metode v praksi, razmislite o primeru.

Potrebno je določiti GCD števil 270 in 192.

  • a = 270, b = 192.
  • a ≠ 0.
  • b ≠ 0.

Delimo a z b, dobimo:

  • 270 / 192 = 1 (ostanek je 78).

Rezultat lahko zapišete kot: 270 = 192 ⋅ 1 + 78.

Nato bomo izračunali gcd (192, 78), saj je gcd (270, 192) = gcd (192, 78).

Gremo naprej.

  • a = 192, b = 78.
  • a ≠ 0.
  • b ≠ 0.

Delimo a z b, dobimo:

  • 192 / 78 = 2 (ostanek je 36).

Lahko se zapiše kot:

  • 192 = 78 ⋅ 2 + 36.

Izračunajte gcd(78, 36) od gcd(192, 78) = gcd(78, 36).

  • a = 78, b = 36.
  • a ≠ 0.
  • b ≠ 0.

Delimo a z b, dobimo:

  • 78 / 36 = 2 (ostanek je 0).

Zapišimo rezultat kot:

  • 78 = 36 ⋅ 2 + 6.

Izračunajte gcd(36, 6), ker je gcd(78, 36) = gcd(36, 6).

  • a = 36, b = 6.
  • a ≠ 0.
  • b ≠ 0.

Če A delimo z B, dobimo 36 / 6 = 6 (ostanek je 0).

Zapišite rezultat v naslednji obliki:

  • 36 = ​​​​6 ⋅ 6 + 0.

Nato najdemo gcd(6, 0), saj je gcd(36, 6) = gcd(6, 0).

  • a = 6, b = 0.
  • a ≠ 0.
  • b = 0.

Kot rezultat imamo:

  • gcd(6, 0) = 6.

Tako imamo naslednje zaporedje izračunov:

  • gcd(270, 192) = gcd(192, 78) = gcd(78, 36) = gcd(36, 6) = gcd(6, 0) = 6.

Kot rezultat imamo odgovor:

  • gcd(270, 192) = 6.

Vsak od zgoraj opisanih načinov iskanja ima svoje prednosti in slabosti. Prva metoda je odlična za delo z razmeroma preprostimi primeri, za razliko od druge, ki jo je mogoče uporabiti za reševanje zahtevnejših matematičnih problemov.